pravopis, -pisa, m. die Rechtschreibung, die Orthographie, Cig., Jan., nk.

(Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, 1894/95)

pravopis -a m [...] pravila o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj in narazen, o deljenju: poznati, spremeniti, upoštevati pravopis / po pravopisu bi morala biti tu vejica // veda o tem: ukvarjati se s pravopisom; razvoj pravopisa // knjiga s temi pravili: kupiti pravopis; v pravopisu so zapisani tudi naglasi in navodila za izgovor

(Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1970–1990)

pravopis -a m Navadno v posebni knjigi objavljeno besedilo, sestoječe iz pravil in slovarja. Namenjen je široki rabi vseh, ki se izražajo v knjižnem jeziku. V pravilih so podana obvestila o rezultatih pravopisja, v slovarju pa so navedene besede (in besedne zveze), v katerih so se ta pravila uveljavila, pa bi se jezikovni uporabnik zoper njih lahko pregrešil. – Sopom. ortografija.

(Jože Toporišič,Enciklopedija slovenskega jezika, 1992)

pravopis -a m, pojm. [...] pisati po pravopisu; števn. kupiti pravopis

(Slovenski pravopis, 2001)

Pravopís je skupek pravil o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj in narazen, o deljenju besed itd.

(Iz Wikipedije, proste enciklopedije, marec 2010)