Že od izidu novega pravopisa leta 2001 in odprtju elektronskega pravopisnega nabiralnika (pravopis.isj@zrc-sazu.si) se je izkazalo, da prek pravopisnih vprašanj jezikovnih uporabnikov pogosto izvemo, katera vprašanja so v aktualnih priročnikih rešena nazadovoljivo, nejasno, na katera vprašanja ne najdejo odgovora in s katerimi rešitvami se ne strinjajo.
V tej rubriki, ki se bo sproti dopolnjevala, so objavljena najzanimivejša vprašanja.
Pisanje znaka za odstotek
Vprašanje:
Prosim, če mi pomagate pri zapisu znaka za odstotek, in sicer me zanima, ali se piše za številko s presledkom ali brez presledka.
Odgovor:
Znak za odstotek pišemo s presledkom za številko, tako se je vsaj uveljavilo v strokah, ki ga pogosteje uporabljajo, pravopisna pravila pa tega ne določajo.
Zgled: Enokomponentni PU-laki vsebujejo le od 20 do 30 % suhe snovi.
V pravopisnem slovarju SP 2001 najdemo več zgledov, ki potrjujejo prevladujočo rabo, na primer:
odstotek -tka m […] povečati proizvodnjo za pet odstotkov <5 %>
Več problemov imamo pri zapisu pridevnikov, kjer je druga sestavina pridevnik odstotni, če jih želimo pisati s simboli, na primer: 0,025-odstotna raztopina kalijevega permanganata. V rabi se namreč pojavljata dva načina pisanja, in sicer:
- 0,025% raztopina kalijevega permanganata (tj. stično s številko)
- 0,025-% raztopina kalijevega permanganata (tj. z vezajem med številko in znakom %)
V slovarju Slovenskega pravopisa 2001 najdemo potrditev za drugi način zapisa:
šestodstoten -tna -o […] Povečanje proizvodnje je šestodstotno <6-%>
(HD)
Zapisovanje stopinj
Vprašanje:
Kako se napišejo stopinje Celzija? Ali naj napišem znak (krožec) za stopinjo in veliki C skupaj ali najs e krožec drži številke, C pa je pisan z razmikom?
Odgovor:
Medtem ko pišemo kotne stopinje stično s številko (Kot alfa meri 33°.), pa pišemo stopinje Celzija ali Fahrenheita nestično od številke in stično s črko C ali F (V sredo bo največ 15 °C.). (HD)
Velika začetnica na začetku povedi
Vprašanje:
Če se stavek začne z delom besede, ki predstavlja končnico, in jo navadno pišemo z malo začetnico, npr.: -ar je pripona, ki izraža delujočo osebo, ali bi -ar pisali z veliko ali z malo začetnico? Bi ga dali mogoče v narekovaje?
Podobno je, če se stavek začne s spletnim naslovom, npr.: http://www.google.com je naslov priljubljenega iskalnika. Bi http pisali z veliko začetnico ali ne?
Odgovor:
Osnovno pravilo res pravi, da se vsaka poved, ki se konča s končnim ločilom, začne z veliko začetnico. So pa tudi izjeme, ki jih pravopisna pravila še ne predvidevajo …, in sicer gre za »nenavadne« začetke povedi, kjer bi sprememba malih črk v velike lahko vplivala na razumevanje celotne povedi. Zato v zadnjem času pišemo z malo začetnico na začetku povedi tudi:
1. tvorjenke z e (ki pomeni 'elektronski')
Zgleda:
eDavki nudijo različne možnosti povezave za zunanje aplikacije (podrobnosti o različnih načinih povezave si lahko ogledate na straneh za razvijalce).
eVsebine je komunitarni program Evropske unije z osnovnim namenom spodbujanja razvoja, uporabe in distribucije vsebin v globalnih omrežjih ter spodbujanje jezikovne in kulturne raznolikosti na področju informacijske družbe. Predvidena sredstva za izvedbo razpisa znašajo 29 milijonov EUR.
2. tvorjenke z i (ki pomeni 'informacijski')
Zgled:
Islovar je terminološki slovar informatike, razlagalni in informativni slovar, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki, navadno kot ameriška različica.
Že dlje pa so v rabi zgledi, kjer je na prvem mestu neko »dogovorjeno znamenje, oznaka in simbol«, npr. pH vrednost lahko zelo preprosto izmerimo s pH indikatorskimi lističi.
Veliko je takih zgledov v naravoslovnih in tehničnih vedah, kjer je raba male/velike črke povezana celo s spremembo pomena (a je v fiziki oznaka za pospešek proti A je v fiziki oznaka za delo). Seveda pa se skušamo tem položajem izogniti tudi tako, da uporabimo neko jedro skladenjske zveze npr. Simbol a je v fiziki oznaka za pospešek.
Zgleda iz vašega vprašanja je torej mogoče pisati z malo začetnico, pri čemer se je v prvem ali drugem primeru mogoče tej rabi (če vas moti) tudi izogniti (če seveda imate dovolj prostora) z uporabo jedra skladenjske zveze, torej »Spletni naslov /URL http …« ali »Končnica / Priponsko obrazilo -ar …«, ali pa tako, da poved obrnete: »Pripona -ar izraža delujočo osebo.« (HD)
Stvarna lastna imena: Pisanje imen in pisanje vrstnih poimenovanj
Vprašanje:
Če si prav razlagam priporočila za zapisovanje nekaterih stvarnih lastnih imen, jih pišemo z veliko le v primeru, da imamo v mislih njihovo uradno ime, z malo pa, če poimenujemo vrsto nečesa (tudi če med enim in drugim poimenovanjem ni razlike in obakrat uporabimo popolno ime). Ali to drži?
Npr. Osnovna šola Franceta Prešerna ali osnovna šola Franceta Prešerna
Odgovor:
Drži. Vendar ste za prvo ponazoritev izbrali manj primeren zgled: Osnovna šola Franceta Prešerna je pisana vedno z veliko začetnico. Ne gre za »vrsto šole«, če je uporabljeno t. i. polno ime, za katero vemo, da ima le en konotat. Z malo zapišemo na primer ime v zgledu: po končani osnovni šoli je začel igrati saksofon. Razliko med neuradnim in uradnim nazivom ponazarja tudi naslednji zgled:
grem na kranjsko občino proti načrt je predstavljen na Občini Kranj. (HD)
Stvarna lastna imena: Imena študijskih programov, študijskih smeri in pedagoških predmetov.
Vprašanje:
Ali lahko ime študijskega programa (npr. Kemijsko inženirstvo) zapišem z malo začetnico, če imam v mislih vrsto programa?
Odgovor:
Zdi se, da gre za uradni naziv študijskega programa, je velika začetnica upravičena. Poglejte si razlikovanje med obema začetnicama v zgledu:
V podjetju se ukvarjajo s kemijskim, procesnim, gospodarskim in ekološkim inženirstvom, pri čemer je večina sodelavcev končala študijski program z nazivom Kemijsko inženirstvo.
Z malo začetnico se navadno pišejo le imena tistih predmetov, ki v enaki obliki živijo tudi v pogovornem jeziku, na primer:
Danes imamo slovenščino in telovadbo, šele potem dve uri matematike. (HD)
Vejica pri pisanju datumov
Vprašanje
Pri pošiljanju raznovrstnih vabil večkrat naletimo na dilemo, kako pravilno navesti datum oziroma dan in uro: Sestanek bo v torek, 28. 11. 2006 ob 12. uri ali Sestanek bo v torek, 28. 11. 2006, ob 12. uri?
Odgovor:
Pravilno se naslavlja: Sestanek bo v torek, 28. 11. 2006, ob 12. uri.
Pri tem se sklicujemo na pravopisno pravilo (SP 2001, § 299), ki pravi takole:
Zveze kot v nedeljo, 9. maja, (bo) … se redkeje pišejo tudi brez vejic, tj. v nedeljo 9. maja (bo). Tip kot v nedeljo ob 9. uri (bo) … se navadno piše brez vejic. Če prvi in drugi primer združimo, se navadno piše takole: v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri (bo).
Če imenu dneva v tednu sledi datum, pomeni, da je z datumom natančneje določeno, za kateri torek gre. V našem primeru vejica pomeni tole: Sestanek bo v torek, in sicer 28. 11. 2006, ob 12. uri.
Če bi bilo nedvoumno, kateri torek je mišljen, bi bilo lahko brez datuma: Sestanek bo v torek ob 12. uri.
Če bi ne bilo pomembno, kateri dan v tednu je, bi bilo lahko takole: Sestanek bo 28. 11. 2006 ob 12. uri.
Ali pa s pojasnilom glede dneva: Sestanek bo 28. 11. 2006, to je v torek, ob 12. uri. (HD)
Tri pike
Vprašanje:
Tri pike sem vedno uporabljal za nedokončano misel, tako da sem jih napisal levostično, za izpuščeni del navedka pa sem jih postavljal nestično. SP 2001 navaja levostično postavljanje treh pik samo, kadar gre za izpuščeni del besede. Zato sem v zadregi, ali naj ostanem dosledno pri svojem dosedanjem načinu, ki je praktičen in sprejemljiv, ali pa začnem uporabljati samo nestični način, ker potrebe za izpuščene dele besed nimam.
Odgovor:
Včasih se uporabniki res s težavo »poprimemo« kake nove pravopisne rešitve. S tremi pikami je tako, da morajo biti po pravilih Slovenskega pravopisa 2001 nestične. Če vas moti dolgi razmik, ki nastane pred tremi pikami včasih zaradi obojestranske poravnava besedila, si pomagajte s krajšim (manjšim) oziroma nedeljivim presledkom. Na računalniku ga dobite s pritiskom na Ctrl + Shift (hkrati) + preslednica. (HD)